Tretji ponudniki plačilnih storitev po novem ZPlaSSIED

Tehnološki napredek na finančnem področju je izzval samoumevnost nadzora bank nad plačilnimi računi strank in spodbudil razvoj novih načinov plačevanja. V praksi sta se oblikovali predvsem dve novi plačilni storitvi: storitev odreditve plačila in storitev zagotavljanja informacij o računih. Pri obeh tipih plačilnih storitev njihov ponudnik – nebančni ponudnik – dostopa do plačilnega računa, ki ga ima uporabnik odprtega pri banki. Uporabnik torej ne odpre plačilnega računa pri nebančnem ponudniku, temveč ta kot podlago za nudenje lastnih plačilnih rešitev uporablja plačilni račun, ki ga ima uporabnik odprtega drugje. Ponudnik storitve odreditve plačila znotraj spletne banke uporabnika odredi plačilo namesto njega. Ponudnik storitve zbiranja informacij o računih pa informacije, ki so znotraj spletne banke na voljo o plačilnem računu, prikaže znotraj svoje aplikacije. PSD2 tovrstnim ponudnikom omogoča reguliran vstop na trg in uvaja obveznost bank, da jim omogočijo dostop do plačilnih računov svojih strank. S tem PSD2 odgovarja na vprašanje, ki je predmet številnih razprav: ali naj imajo finančne podatke v lasti subjekti, na katere se nanašajo, ali banke.