Novice

V Ljubljani je 19. oktobra 2026 potekal posvet o obdobju intenzivnih sprememb, s katerim se sooča finančni sektor. Navzoči so med drugim govorili o digitalizaciji v panogi, pa tudi o financiranju podjetij, kibernetskih grožnjah in dostopnosti bančnih storitev. Poudarili so pomen finančnega opismenjevanja ter odgovornost finančnih ponudnikov. Posvet z naslovom Nova doba financ in zavarovalništva: digitalno, trajnostno in odporno je potekal v okviru medijsko-dogodkovnega koncepta Platforma, ki povezuje stroko, gospodarstvo, politiko, civilno družbo in medije v dialog o ključnih družbenih vprašanjih. Udeleženci so razpravljali o tem, kako se finančni in zavarovalniški sektor prilagaja novim razmeram, kjer se prepletajo digitalna preobrazba, umetna inteligenca, podnebna tveganja in vse večja izpostavljenost kibernetskim grožnjam. Klasični poslovni modeli se spreminjajo, konkurenca bankam prihaja iz tehnoloških podjetij, hkrati pa se povečujejo pričakovanja uporabnikov in regulatorni pritiski. Na panelu o dostopnosti financiranja za podjetja in prebivalstvo ter vlogi bank pri podpori gospodarski rasti so sodelovali direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar, član uprave UniCredit banke Slovenija Tadej Jurca, predsednik uprave SID banke Borut Jamnik ter izvršna direktorica in odgovorna partnerica Deloitte Slovenija Barbara Žibret Kralj. Brezigar je med drugim povedala, da so slovenska podjetja razmeroma nizko zadolžena, dostop do financiranja pa jim ne predstavlja glavne ovire za investiranje. Kljub temu pri investicijah zaostajajo za svojimi tekmeci v primerljivih evropskih državah, posebej pri vlaganjih v digitalizacijo. Nadpovprečna pa so slovenska podjetja pri investicijah v opremo in stroje, je dejala. Kako se spreminjajo plačilne navade in pričakovanja uporabnikov ter kaj to pomeni za prihodnost bančnih storitev, pa so se pogovarjali direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo, poslovni direktor Mastercarda za Slovenijo Luka Gabrovšek in soustanovitelj podjetja Leanpay ter glavni direktor za razvoj poslovanja Janko Medja. Soglašali so, da digitalne storitve omogočajo hitrejše transakcije in dostop do bančnih računov praktično kjerkoli, se pa ob tem vprašali, kaj se dogaja s tistimi, ki digitalnih rešitev ne uporabljajo ali jim ne zaupajo. Ga. Zadravec Caprirolo je dejala, da vse razpoložljive analize kažejo, da smo Slovenci kar napredni pri digitalnem plačevanju; danes večina ljudi zahteva dostopnost finančnih storitev 24 ur na dan 7 dni v tednu in ljudje zahtevajo, da lahko opravijo finančne transakcije od koderkoli in jim zato ni potrebno hoditi v poslovalnico. Da to velja tudi za Slovence kažejo  razpoložljivi podatki, iz katerih je razvidno, da je finančna vključenost v Sloveniji tako rekoč najvišja na svetu, ter da je tudi zadovoljstvo z dostopnostjo do gotovine po drugi strani še vedno v vrhu EU. Podatki kažejo tudi, da je v Sloveniji je 98 % odraslih  v preteklem letu opravilo ali prejelo vsaj eno digitalno plačilo, kar odraža brezgotovinski in močno integriran finančni ekosistem. Po drugi strani pa  je še vedno 26 odstotkov ljudi, ki želijo plačevati z gotovino. Povedala je, da v bankah zagotavljanje dostopa do gotovine podpirajo, vendar opozarjajo na potrebo po premišljenem načrtovanju infrastrukture in hkrati na financiranje takšne infrastrukture. Če jo uporabljajo različni ponudniki finančnih storitev, bi morali biti tudi stroški ustrezno razporejeni, je menila. Sicer pa fizična dostopnost gotovine ni nujno vezana samo na bančne poslovalnice in bankomate, kajti zagotoviti jo je mogoče tudi na druge načine, denimo prek pošt ali trgovin, je dejala. Infrastruktura mora biti načrtovana glede na dejanske potrebe prebivalstva in posebnosti posameznih območij.. Ohranjanje gotovine obenem ne sme zavirati razvoja digitalnih storitev. Na vprašanje o prihodnosti finančnih transakcij je Gabrovšek menil, da bi lahko v prihodnosti digitalni agenti samostojno opravljali določene nakupe in plačila, seveda v okviru pooblastil uporabnika. Medja pa je dodal, da bodo plačilne in kreditne storitve vse bolj vključene v celotno nakupno izkušnjo, zato jih uporabnik morda ne bo več zaznaval kot ločenih postopkov. Prav zato bo pomembno, da posameznik razume, kakšna pooblastila je podelil digitalnim sistemom in kakšne finančne obveznosti lahko ti ustvarijo v njegovem imenu. Odgovornost za sprejete odločitve namreč ostaja pri uporabniku.

Pomemben del razprave je bil namenjen varnosti digitalnega plačevanja in dostopnosti bančnih storitev. Zadravec Caprirolo je poudarila, da banke veliko vlagajo v zaščito informacijskih sistemov, vendar goljufi pogosto ciljajo predvsem na uporabnike. Z občutkom nujnosti, obljubami o hitrem zaslužku ali vzbujanjem strahu jih skušajo pripraviti do razkritja občutljivih podatkov, zato sta finančno in digitalno opismenjevanje, tudi otrok in mladih, ključna. Gabrovšek je izpostavil, da morajo nove plačilne rešitve poleg tehnične varnosti pridobiti tudi zaupanje uporabnikov.

Na razpravi o finančnih trgih je Claudia Vacanti poudarila odpornost svetovnega gospodarstva in rast dobičkov tudi zunaj tehnološkega sektorja. Omid R. Alimohammadi iz BlackRocka je opozoril, da na gibanje delnic poleg rezultatov močno vplivajo pričakovanja vlagateljev, Istvan Al Hilal iz družbe Fidelity pa je kot bistveno razliko med današnjimi tehnološkimi družbami in podjetji iz časa internetnega balona izpostavil njihove visoke dobičke. Markus Sevcik iz J. P. Morgan je priložnosti umetne inteligence videl predvsem v polprevodnikih, strojni opremi, podatkovnih centrih in energetiki, previdnejši pa je bil glede dela programske in medijske industrije. Govorci so poudarili pomen razpršitve, dolgoročnega pristopa in rednega vlaganja; Vacanti je mladim priporočila tudi ustrezno kombinacijo delnic in likvidnih sredstev, Sevcik pa večjo vlogo obveznic v razpršenih portfeljih.
Kibernetska varnost je postala vprašanje celotnega poslovnega upravljanja, saj napadi lahko povzročijo prekinitve poslovanja, razkritje podatkov, finančno škodo in izgubo zaupanja. Podpredsednik za kibernetsko varnost in spremljanje groženj pri Mastercard Europe Steve Brown je opozoril na avtomatizirano preverjanje ukradenih kartičnih podatkov ter poudaril pomen praktičnega usposabljanja zaposlenih in kriznih simulacij. Strokovnjak za kibernetsko varnost pri T-2 Smail Jušić je izpostavil hitro rast varnostnih dogodkov, potrebo po usklajenem odzivu in nujnost človeškega nadzora pri uporabi umetne inteligence. Vodja sektorja za pravne zadeve in regulativo na Agenciji za zavarovalni nadzor Katja Grošelj Ziherl je poudarila pravočasno obveščanje nadzornikov ter pregledno komuniciranje z javnostjo, Gregor Pajek iz odvetniške pisarne Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji pa odgovornost uprav in nadzornih svetov po uredbi DORA, stalno spremljanje zunanjih ponudnikov ter odprta pravna vprašanja avtonomnih sistemov.

Vodja Izobraževalnega centra Združenja bank Slovenije Matej Krumberger je finančno pismenost Slovencev ocenil pozitivno: v mednarodnih primerjavah smo približno v sredini, mladi pa na evropskih tekmovanjih dosegajo dobre rezultate. Kljub temu je opozoril, da so finančni produkti vse bolj zapleteni, zato ljudje težko presodijo, kaj zares potrebujejo, interesi ponudnika pa niso nujno enaki interesom kupca. Profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Aleš Berk je poudaril pomen dolgoročnega, razpršenega vlaganja in opozoril, da umetna inteligenca ne more nadomestiti lastne presoje. Direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov Mira Koporčić Veljić je izpostavila finančno rezervo, izbiro reguliranih ponudnikov ter previdnost pri nasvetih z družbenih omrežij in obljubah o nerealnih donosih. Dino Šterpin iz Triglav Pokojnin je opozoril na vedenjske pristranskosti, odlašanje z varčevanjem in pomen dodatnega pokojninskega varčevanja.

Makroekonomist skupine UniCredit Mauro Giorgio Marrano je v zaključku poudaril, da umetna inteligenca lahko poveča produktivnost, vendar prinaša tudi tveganja za delovna mesta in neenakost. Evropa bo morala ob razdrobljenosti svetovnega gospodarstva okrepiti strateško neodvisnost, inovacije in dejavnosti z višjo dodano vrednostjo. Za Slovenijo je kot pomembni prednosti izpostavil farmacevtsko industrijo ter prometno-logistično infrastrukturo, vse večji strateški pomen pa bodo imele tudi kritične surovine.