Bančništvo v senci: koristno ali nevarno?

Banke so z obsegom finančnega posredništva dolgo časa prevladovale kot najpomembnejše finančne institucije. Finančno krizo so, v številnih državah sicer ob izdatni pomoči javnih blagajn, sprva preživele brez večjih žrtev, a so se kasneje v pokriznem obdobju začele soočati s korenitimi spremembami regulativnega okolja in prilagajanjem profilov tveganj (deleveraging, derisking). Hkrati z opisanimi spremembami so banke začele izgubljati primat v finančnem posredništvu, kar sicer še ne pomeni, da lahko predpostavimo vzročno posledično zvezo. Podatki o poslovanju bank in nebančnih finančnih institucij kažejo, da so slednje v obdobju po finančni krizi zabeležile zavidljive rasti obsegov poslovanja in prehitele banke. Vse kaže, da se bo opisani trend nadaljeval, saj nekateri deli nebančnega finančnega sektorja kažejo močan vztrajnostni moment pri širjenju obsega, po drugi strani pa se pojavljajo institucije, ki predvsem s sodobnimi komunikacijskimi potmi in uporabnikom prijaznimi pristopi uspešno konkurirajo bankam pri ponudbi finančnih storitev. S člankom poizkušamo osvetliti okoliščine, ki so botrovale opisanim strukturnim spremembam v finančnem sektorju in s tem spodbuditi razmislek o možnih tendencah in posledicah. V nadaljevanju najprej pojasnimo delitev med bančnimi in nebančnimi finančnimi institucijami, znotraj slednjih opredelimo bančništvo v senci in predstavimo osnovne podatke o obsegih v evroobmočju in Sloveniji. Sledi poglavje, v katerem analiziramo možne razloge – dejavnike za stagniranje bank in rast nebančnih finančnih posrednikov. V tretjem delu analiziramo kakšne so možne posledice strukturnih sprememb v finančnem sistemu na bančništvo in širše, finančno stabilnost. Zaključimo z izzivi, s katerimi se soočajo banke pri prilagoditvah svojih poslovnih modelov.