Produktivnost slovenskih družb (2)

Analize produktivnosti in učinkovitosti imajo svoje korenine v raziskovanju gospodarske rasti. Del ekonomske literature pripisuje gospodarsko rast izboljšanju produktivnosti prek napredka v tehnologiji in organizaciji proizvodnje, drugi del pa poudarja pomembnost investicij v človeški kapital, znanje in fiksni kapital (stroji, zgradbe, vozila). Pomembna naloga za ekonomiste je tako bilo poiskati način, s katerim bi merili del gospodarske rasti, ki je posledica tehnoloških dejavnikov (produktivnost) via-a-vis povečanju kapitala in dela. Te raziskave spadajo v skupino analiz izvorov gospodarske rasti, katerim je podal intelektualne okvire Hulten (2011) z definicijo skupne faktorske produktivnosti (Total Factor Productivity, v nadaljevanju TFP). TFP je tako del rezultata (»outputa«), ki ni pojasnjen s količino porabljenega vhodnega materiala (»inputa«) v proizvodnem procesu. Tako je določen kot učinkovitost in intenzivnost uporabljenih inputov v proizvodnji (Comin, 2009). TFP ima pomembno vlogo pri analizah ekonomskih gibanj na makroekonomski ravni kot tudi pri analizi razlik med industrijami in družbami. Endogena teorija rasti prispeva k teoretični utemeljitvi povezave med rastjo TFP in fizično tehnologijo, rastjo R&R, tržnim deležem in institucionalnim okoljem (Acemoglu et al., 2006). Zadnja raziskovanja pa so pokazala, da k temu prispevajo tudi težko merljive inovacije, kot so menedžerske in organizacijske tehnike, zaposleni, računovodske in delovne prakse (Comin in Mulani, 2006).