Zeitgeist: plačila v obdobju 2015 – 2020

Siniša Jančić

Izid: 2018 | Izid: 67 | Številka: 12 | Stran(i): 2-5

plačila plačilni promet Takojšnja plačila

Po desetletjih stabilnega in zmernega napredka doživlja plačilna panoga v zadnjih nekaj letih preporod in se na novo izumlja. Razlogi za to so številni: - Velike spremembe na področju zakonodaje EU (PSD2) - Prihod tehnoloških velikanov in agilnih »fintech« podjetij na trg (Apple Pay, Revolut, …) - Vedno bolj izrazita ločnica med bančništvom in plačili - Uveljavitev mobilnega telefona kot plačilnega instrumenta in vsesplošna digitalizacije družbe - Konec globalne recesije in povečane investicije v razvoj. Tako je še nedavno veljalo, da je bila velika večina brezgotovinskih plačil opravljenih s pomočjo plačilnih kartic (debetne ali kreditne). Nato so se pojavile prve implementacije t. i. takojšnjih plačil, ki so se v nekaterih regijah (Skandinavija, Velika Britanija) zelo hitro uveljavila in dosegla pomembne tržne deleže. Vseeno pa so tudi takojšnja plačila, tako kot plačilne kartice, zahtevala sodelovanje najmanj dveh bank – banke plačnika in banke prejemnika plačila. S prihajajočimi rešitvami PSD2 pa se ekosistem razvija še naprej in po novem bo pri proženju plačila vloga banke prejemnika plačila močno zmanjšana. V nadaljevanju so opisani trije glavni stebri plačevanja, ki bodo zagotovo sooblikovali širši ekosistem plačil prihodnosti, tako v Sloveniji kot širše.

Želite prebrati celoten članek?

Nakup članka Nakup Izdaje Letna naročnina